Mnogi se naučijo, kaj je psihoanaliza iz učbenikov ali neposredno na njegovih sejah. Andrei Rossokhin je sprejel naša pravila igre, da bi nam pomagal gledati, kaj se dogaja zunaj vrat njegove pisarne. Delo, misli in občutki praktikanta od prve osebe.
Andrey Rossokhin – kandidat za psihološke vede, direktor Centra za sodobno psihoanalizo, višji raziskovalec na fakulteti za psihologijo moskovske državne univerze, Co -urednik (skupaj z a. ZBIBO) Objavni projekt "Antologija moderne psihoanalize" (Peter, 2005).
Ponedeljek
Če se vrnem z delovnega potovanja, se trudim biti še posebej občutljiv na izkušnje svojih analizatorjev*, povezanih s tedenskim odmorom. Pogosto se lahko skrivajo in se manifestirajo samo s sanjami ali slučajno opuščenimi pripombami, včasih pa vam ni treba biti psihoanalitik, če jih želite slišati. Tako je bilo danes, ko me je moj analizator, 40-letni odvetnik Dmitrij, začel kriviti za vse njegove težave in neuspehe. »Ves čas odhajate natančno, ko še posebej potrebujem vašo pomoč! Včasih mislim, da so vaši pacienti do vas ravnodušni. Kako lahko delate od jutra do večera z različnimi ljudmi in z njimi skrbite vse, kar vam povedo? Lahko samo zato, ker dejansko ne prekleto o vseh nas. Prepričan sem: Če ne bi potrebovali našega denarja, se nikoli ne bi vrnili in živeli tam srečno. ". Za to agresijo slišim glas majhnega užaljenega otroka;V mojem spominu se pojavijo slike njegovega otroštva. Shizofrenija, mama, ki živi večinoma v svojem notranjem svetu, je bila obkrožena s svojo skrbjo in pozornostjo, potem pa se je zdelo, da je popolnoma pozabila na svoj obstoj. Fant je posegel po očetu z vso svojo močjo, ki ga je zelo ljubil, toda, ker je bil kapetan vojne ladje, je nenehno odšel v morje in ga pustil pri miru pri materi. Ko se oče ni vrnil iz takšne kampanje. Dmitrijevi otroci "I" sem našel zaščito pred negacijo te izgube: v resnici oče ni umrl, ampak ga je vrgel, ga izdal. Živi nekje tam, kjer je dober, in se ne spomni svojega sina. Cena takšne zaščite je amortizacija očetove ljubezni do njegovega sina, uničenje tesne duhovne povezanosti z njim in posledično občutek praznine in notranje osamljenosti tega zelo uspešnega odraslega človeka. »Videla sem sanje, v katerih pridem na sejo, in tvoja pisarna je zaprta. Nekdo mi reče, da si umrl. Zame je bilo povsem ravnodušno, "doda. »Bojite se, da se ne bom vrnil, tako kot tvoj oče?" – Vprašam. Dmitrij eksplodira s tokom agresije in besa, usmerjenega na mene in njegovega očeta. Ko se je umiril, pravi, da je v pol pobegnil: "Bilo je tako boleče, ko je umrl, da sem bil skoraj nor. Potem sem se odločil, da lahko živim brez njega – kot da ga nikoli ni bil … v resnici sem vedno ljubil očeta in vedno sem ga potreboval. Zdaj sem spoznal, da sem vse dosegel zahvaljujoč njegovi ljubezni in moči, ki mi jo je izročil. ".
Torek
Čutim, da lahko tudi previdno poskrbim ne samo za sina, ampak tudi za deklico v sebi.
"Imate novo skulpturo," pravi moja https://lekarnaslovenija.com/cialis-professional-kupite-brez-recepta/ analizator Tatyana, ki je sedela na kavču in se neodločno zarežala lesena kopija totemske figure z otrokom, ki so ga našli na otokih Triang v Oceaniji. Toda v naslednjem trenutku pozabi na temo svojega minljivega zanimanja in mi začne pripovedovati o svojem draženju, prekršku pri svojem možu, ki je, verjame. Počuti se zapuščeno, potrebno je samo, da nahrani otroka. "Ampak tudi jaz želim nežnost in skrb," vzklikne … in molča, prestrašena zaradi svojega besa – že v zvezi s sinom. Kar naenkrat se obrne, spet strmi v leseno skulpturo. Slika je precej velika, vse podrobnosti so vidne. "Čudno," pravi, "ko sem vstopila, sem se odločila, da gre za mamo z otrokom v naročju. Zdaj pa se mi zdi, da to ni mati, ampak oče. Očitno ima moški obraz in pogled, obrnjen nekje v sebi. Toda otroka drži kot mamo. Mogoče je to še vedno ženska?"Vprašam jo: kaj se ji zdi, lahko čuti otroka v naročju te matere? »Počuti neločljivo povezavo tako z mamo kot z očetom. Je živa potrditev njihove povezanosti, njihove ljubezni do drugega ". Že nasmejana, nadaljuje: "Rodil se je zahvaljujoč njihovi ljubezenski fuziji v eno celoto. Veste, zdaj sem se nenadoma spomnil: ko se je rodil moj mlajši brat, se mi je zdelo, da so moji starši ustavili ljubezen. Sovražil sem ga in njih, počutil sem se osamljeno in vse pozabljeno. Morda sem po rojstvu sina začel doživeti nekaj podobnega – kot da ni moj sin, ampak majhen brat, ki mojo ljubezen vzame od moje matere in očeta. Vaša skulptura mi je spet pomagala obnoviti nežno mamo in žensko, ki ljubi svojega moža. Čutim, da lahko tako previdno, pazim ne samo za svojega sina, ampak tudi za deklico v sebi. ". Mislim, da je čarobna moč, ki jo daje Tatyana, ta arhaična skulptura v njej dejansko zaprta, ali bolje rečeno, v neverjetni ustvarjalni moči njene nezavestne.
* Analiza – oseba, ki je pod psihoanalizo.
Kaj je psihoanaliza?
Psihoanaliza je v začetku dvajsetega stoletja ustanovil Sigmund Freud. Ta proces raziskovanja nezavednega temelji na identifikaciji skritega pomena besed, dejanj, človeških sanj. Njegov cilj ni samo odprava pacientovih težav, ampak tudi njegova pomoč pri oblikovanju novega "jaz", ki lahko nadaljuje z notranjim delom in po zaključku psihoanalize. Leži na kavču in ne vidi analitika, mora pacient slediti osnovnemu pravilu psihoanalize: svobodno, ne da bi se skrivali, spregovoriti o svojih mislih, občutkih, občutkih. Izvajanje tega procesa ovira odpor, ki ga je treba premišljevati in premagati. Osnova psihoanalitične tehnologije je razvoj pacientovega odpornosti in njegovega odnosa z analitikom, razlaga njegovih sanj in nezavedni konflikti, povezani z nadomeščenimi željami.
Center za sodobno psihoanalizo, Tel.: (8 909) 972-0662.
Sreda
Ker so mi francoski prijatelji dali majhnega mucka Ulyssesa in je postala moja popolna asistentka v psihoanalitični sobi, so mačke zasedle pomembno mesto v fantazijah mojih analizatorjev, pa tudi v mojih. Danes zjutraj je bil morda eden najbolj smešnih trenutkov za mojo prakso. Sodeloval sem z Alexanderjem, predsednikom ene od moskovskih bank, znane in cenjene osebe, ki je bila v tistem trenutku zelo daleč od njegovega trenutnega družbenega statusa: ležal na kavču, ga je iskreno razburil zaradi njegovih očetovih nepazljivosti do njegovih dosežkov. Pravkar je zaslepil čudovito tujerodno ladjo in jo ponosno pokazal očetu v upanju na pohvalo in odobritev. Oče pa se je zarežal na plod ustvarjalne domišljije njegovega sina in ga prisrčno udaril po glavi in še naprej bral njegov časopis. Aleksander mi je pripovedoval o svojem razočaranju, zamere in jezi na očeta, ko se je Ulysses skočil na kolena, se udobno naselil in začel glasno z veseljem. Nenadoma me je sprejela tesnoba: bal sem se, da se bo moj analizator odločil, da bom zaspal in smrčal (!). Če želite, da je vse Ulysses, se je sladko raztegnil, zelo spominjal na človeško zehanje. Pred tem ne bom kršil toka Aleksandrovih spominov, a nepričakovano zase sem ga začel aktivno spraševati za nekaj. Naslednji trenutek sem se, ko sem se zasmejal in analiziral svoje strahove, zahvaljujoč "pomočniku" moje mačke razumel globino otroškega obupa nad mojo analizo: čutila svojo nezmožnost, da bi dosegla "spalni" oče, je še naprej živela in delala v prešuštvu, poskušala je z vso svojo močjo dokazati svoj pomen z vsemi svojimi močmi.
Četrtek
Sodobna psihoanaliza … Tečaj predavanj, ki jih že vrsto let opravljam na fakulteti za psihološko fakulteto moskovske državne univerze, se vsakič, ko se notranje zberem. Ne maram se ponavljati in povedati, kaj že tako dobro vem. V procesu predavanja rad razmišljam, gradim hipoteze, razpravljam o kliničnih primerih in se prepričam, da se bom naučil nekaj novega, tako da odkrijem psihoanalizo zase in za svoje učence. To je podobno več kot več podvodni potopi na istem mestu morja. Vsaka nova potopitev je sestanek z nečim že znanim in hkrati navdušuje od novih nepričakovanih malenkosti. Opazite odprto modri koral, blatni oblak rdečih rib, igra svetlobe in sence v podvodni jami – od vsega tega se postopoma rodi notranji občutek morja in njenih globin. Torej danes: s svojimi poslušalci se potopim v podvodni svet otroške spolnosti, ki lahko toliko pove o vsakem od nas, če si dovolimo, da si nataknemo masko, spustimo glavo v vodo in pogledam to neverjetno in dejansko ne sovražno notranje svet.
Petek
Za trenutek zamrznem, ki jo je prizadela svetlost in moč notranjih miselnih pokrajin gospe., nenadoma odprl kot odgovor na mojo na videz preprosta "filološka" replika: "svetloba … svetloba". To je podobno tistim posebnim trenutkom med gorskim potovanjem, ko se po nevzdržno težkem vzponu odpravite iz gorskega prelaza in pred vami se nenadoma odpre nov prostor – z ledeniki, pobarvanimi z zahajajočim soncem, dolinami in privlačno obzorjeno črto. Torej zdaj poslušam zgodbo gospe M. O tem, kar je videla v sanjah o gnusnih pošasti, s katerimi je obsojena, da živi in se bori v temnem, zaprtem prostoru skrivnostne palače, sem doživel vso njeno brezhibnost in obup z njo. V nekem trenutku v sanjah vrže kamen v svojo zastrašujočo podobo in razbije kozarec. Žar svetlobe nekaj sekund prodira v palačo, osvetli pošast in se spremeni … vanj. "Svetloba … Sveta," rečem. Čutim: kot da strela udari gospa m. Zamrzne in nenadoma začne zamahniti. Čutim, kako se stene te mračne ječe raztresejo iz njenih točk, napolnjenih z bolečino in hkrati olajšanje. Gospa M. Tam je bila sestrica dvojčka, ki je, kot mi je vedno zagotovila, oče in mati ljubila veliko bolj kot sama. Ko je bila stara pet let, se je zgodila nesreča: sestra je umrla, ko sta skupaj igrala na dvorišču. Ime ji je bilo Sveta. Blokirana, neomejena bolečina v globinah otroške duše, vina in potrebi po samokazvovanju je ustvarila gospa. boleč pekel. Njeno nezavedno ji je rekel, da si lahko povrne le tako, da je obnovila izgubljeno povezavo s sestro-dvema. "Spet se počutim živo," so bile njene prve besede po dolgih tresenju. Kot tisti popotnik na gorskem prelazu, sem zelo vesel teh na novo nastajajočih sil, hkrati pa dobro razumem, koliko ostaja skozi.
Sobota
Težave in težave niso tisto, kar posega v življenje, ampak enak naravni del kot veselje in užitek.
Vesel sem, da lahko končno preživim ves dan z družino. Neuspešno se trudimo prebiti prometne zastoje otroškemu gledališču; Čutim: še malo in začel bom biti nervozen. Kar naenkrat se spomnim svojega starega znanca, nekdanjega polkovnika raketnih sil, se nasmehnem in umirim. Ko se je upokojil, je delal na različnih vodstvenih položajih in nekoč šokiral svoje ljubljene, postal preprost taksist. "Precej svoboden sem, pripadam sebi in to mi daje veliko veselja," je bil njegov glavni argument. Spominjam se nezaupanja, ki ga je prvič doživel za te besede, saj je verjel, da se skriva za njimi svoj občutek nerealizacije. Ko sem ga enkrat vprašal: "Kakšna svoboda je tam, če porabite toliko časa v prometnih zastojih?"Njegov odgovor me je prizadel do. "V prometnih zastojih smo hodili gnezda in živeli v njih," je odgovoril. Ta neverjetna slikovna metafora mi je razkrila najbolj jedro njegovega dojemanja življenja in sebe v njej. V tistem trenutku sem spoznal, da se res počuti srečno osebo. Zanj težave in težave niso tisto, kar posega v življenje, ampak enak naravni del kot veselje in užitek. Notranja svoboda ni le neomejen let, ampak tudi ustvarjanje vašega gnezda in sprejetje vaše odvisnosti od ljubljenih in od okoliščin.
Nedelja
Moja žena in jaz že dolgo nisva prejela takšnega užitka iz filma, kot danes. Zdi se, da hollywoodski film o Franciji lahko pove? Moram priznati: veliko. Ridley Scott me je prisilil, da sem preživel veliko dragocenih trenutkov z dolge poti skozi francosko provanso s svojimi sončnimi pokrajina.